Ali Larijani, sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je imel govor na srečanju »Mi in Zahod v mislih in idejah ajatole Hameneja«. V govoru je poudarjal vlogo Irana v odnosu do zahodnih držav.
Nekdanji iranski zunanji minister Zarif je poudaril dobre odnose z Rusijo, s katero naj bi Iran ohranjal uravnoteženo in neodvisno partnerstvo. Zarif je v času svojega mandata kar 28-krat obiskal Rusijo, kar jo uvršča med države z največ njegovimi uradnimi obiski.
Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad Al Thani se je v Dohi sestal s predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar. Med uradnim srečanjem sta voditelja razpravljala o krepitvi sodelovanja med državama na različnih področjih. Pogovori so potekali v prijateljskem ozračju v Amiri Diwan.
Ministrica Elisa Spiropali je leto 2026 označila za prelomnico v procesu evropske integracije Albanije. Med predstavitvijo proračuna je v parlamentu poudarila, da Albanija vstopa v odločilno fazo na poti v Evropsko unijo. Spiropali meni, da bo prihodnje leto ministrstvo za Evropo in zunanje zadeve vodilo zgodovinsko misijo.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je britanski kralj Karel III. odigral ključno vlogo pri obnovitvi odnosov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom po nesoglasjih, ki so se pojavila v Beli hiši. Zelenski je to izjavil v intervjuju za The Guardian.
Nigerijska vlada je pozvala svoje državljane, naj ohranijo mirno kri, medtem ko se razvijajo diplomatske napetosti med Nigerijo in Združenimi državami Amerike. Minister za informiranje in nacionalno orientacijo, Mohammed Idris, je izjavil, da ima predsednik Bola Ahmed Tinubu vse potrebno za zaščito interesov Nigerije.
Družina palestinskega politika Marvana Bargutija, ki je že leta zaprt v izraelskem zaporu, upa na njegovo izpustitev po izjavi Donalda Trumpa. V vasi Kobar na Zahodnem bregu ljudje že načrtujejo praznovanje njegove izpustitve. Barguti je na vrhu seznama sedmih pomembnih zapornikov, za katere je Hamas zahteval izpustitev v zameno za 20 izraelskih talcev v Gazi, vendar Izrael s tem ni soglašal.
Madžarski premier Viktor Orbán je na družbenih omrežjih objavil fotografije svojega obiska v Washingtonu in zatrdil, da so dosegli svoj cilj. Poudaril je tudi, da bodo Madžarsko naredili veliko.
Sekretar ruskega sveta za varnost je med srečanjem s predsednikom Egipta izjavil, da je celovita rešitev palestinskega konflikta mogoča le na podlagi mednarodnega prava, kar predstavlja edino praktično in izvedljivo pot.
Predsednik turške republike Severni Ciper, Tufan Erhürman, je 13. novembra na povabilo turškega predsednika Erdogana opravil svoj prvi uradni obisk v Turčiji. Predsednik za komunikacije Burhanettin Duran je potrdil, da je to prvi uradni obisk Erhümana v tujini.
Članek na RT navaja, da je Evropska unija opazila korupcijo v režimu Vladimirja Zelenskega, a še vedno želi, da Ukrajinci umirajo v posredniški vojni z Rusijo. Ukrajincem so obljubili, da če jih bo dovolj umrlo v tej vojni, se bodo lahko pridružili EU. Članek zaključuje, da je Zahod nezanesljiv.
Moldavski premier Alexandru Munteanu bo v četrtek, 13. novembra, opravil svoj prvi uradni zunanji obisk v Bukarešti. Srečal se bo z romunskim predsednikom Nicușorjem Danom in premierjem Iliejem Bolojanom. Pogovarjali se bodo o dvostranskih odnosih, s poudarkom na projektih.
Iran si želi doseči miren jedrski sporazum z Združenimi državami, da bi rešil desetletja dolg spor, vendar ne bo ogrozil svoje nacionalne varnosti. Iranski namestnik zunanjega ministra je izjavil, da ameriška vlada pošilja protislovna sporočila glede jedrskih pogovorov preko tretjih oseb.
Direktor FBI Kash Patel je prejšnji teden obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o fentanilu in vprašanjih kazenskega pregona, so za Reuters povedali viri, ki so seznanjeni s potovanjem. Obisk je sledil vrhu med predsednikoma ZDA in Kitajske. Namen obiska je bil iskanje rešitev za preprečevanje tihotapljenja fentanila.
Pojavile so se govorice, da naj bi hči Vladimirja Putina, Katerina Tihonova, želela zamenjati Sergeja Lavrova na položaju zunanjega ministra in s tem prevzeti nadzor nad smerjo Moskve. Te govorice so se pojavile ob govoricah o sporu med Putinom in Lavrovom, ki jih je Kremelj zanikal.
Predsednik gruzijskega parlamenta Šalva Papuašvili je izjavil, da lahko Bruselj ponovno vzpostavi odnose s Tbilisijem, če prizna izbiro gruzijskega naroda in se vzdrži vmešavanja v notranje zadeve države. Poudaril je, da se je Bruselj oddaljil od skupnih evropskih vrednot, pri čemer je ključna spoštovanje demokracije. Papuašvili je pozval Bruselj, naj prizna izid parlamentarnih volitev leta 2024, na katerih je zmagala stranka Gruzijske sanje, in opozoril, da je nemogoče govoriti o spoštovanju demokracije, če se hkrati posega v voljo ljudstva.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se bo v torek srečal s predsednikom palestinske oblasti Mahmudom Abbasom v Elizejski palači. Srečanje sledi uradni francoski pripoznanju palestinske države septembra. Razpravljali bodo o uveljavitvi prekinitve ognja v Gazi.
Afganistanski konzulat v Bonnu ponovno odpira svoja vrata pod vodstvom predstavnikov talibanov. Prejšnji generalni konzul in njegovo osebje so odstopili v znak protesta proti talibanski oblasti, zaradi česar je bil konzulat zaprt. Sedaj konzulat ponovno začenja opravljati svoje storitve.
Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve, Mihai Popșoi, je dejal, da je to za državo čast in velika odgovornost. Mandat Moldavije bo vključeval obsežen koledar dogodkov, tako v Kišinjevu kot v Strasbourgu.
Nekdanji minister Mohibul Hasan Chowdhury trdi, da sta ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID) in družina Hillary Clinton podpirali nemire v Bangladešu leta 2024, ki so pripeljale do odstavitve premierke Šejk Hasine. Po odstavitvi premierke je prišlo do stopnjevanja političnega nasilja, v katerem je umrlo skoraj 300 ljudi.
Bolgarski predsednik Rumen Radev je izjavil, da ima lahko Bolgarija pomembno vlogo pri obnovi in gospodarskem razvoju Libanona. Libanonski predsednik Žozef Aun pa je dejal, da so sprejeli odločitve v zvezi s praktičnimi koraki za odprtje redne letalske linije med Bejrutom in Sofijo.
Analitik madžarskega Centra za temeljne pravice, Zoltán Koškovič, je opozoril, da bi lahko zaradi morebitne škode na naftovodu Družba Evropo pozimi zajel nov val ukrajinskih beguncev. Po njegovih besedah obstaja visoko tveganje, da bo več milijonov Ukrajincev iskalo zatočišče v Evropi.
Bela hiša poroča, da je v Gazo od oktobra vstopilo skoraj 15.000 tovornjakov s komercialnim blagom in humanitarno pomočjo. Po navedbah Bele hiše naj bi v Gazo dnevno vstopilo skoraj 700 tovornjakov pomoči, vendar Palestinci in humanitarne organizacije te številke oporekajo in trdijo, da gre za "načrtno stradanje".
Administracija nekdanjega predsednika Trumpa je znatno zmanjšala število beguncev, ki jih ZDA sprejmejo, in sicer na najnižjo raven v zgodovini. Poleg tega naj bi favorizirali sprejem belih Južnoafričanov. Trump je določil zgornjo mejo 7.500 beguncev, kar je 94-odstotno zmanjšanje glede na cilj 125.000, ki ga je postavil predsednik Biden. Zagovorniki beguncev zaradi tega razmišljajo o pravnih postopkih.
Afganistanska agencija za varstvo okolja (NEPA) je izrazila zaskrbljenost, ker Afganistan ni bil povabljen na prihajajočo konferenco ZN o podnebnih spremembah v Braziliji (COP30), kljub temu da je država ena najbolj ranljivih na podnebne vplive. Talibanska vlada je izrazila razočaranje, saj meni, da bi morala biti prisotna, ker je Afganistan ena izmed držav, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo.
Ruska ambasada v Italiji je kritizirala voditelja stranke Azione, Carla Calendo, zaradi tatuja tridenta, ki je del ukrajinskega grba. Ambasada trdi, da je simbol povezan z nacističnimi privrženci. Calenda se je na kritike odzval ostro in napovedal poraz Rusije.
Ameriški predsednik Donald Trump je imenoval odvetnika Johna Coaleja za posebnega odposlanca ZDA v Belorusijo. Trump je poudaril Coalejeve uspehe pri pogajanjih za izpustitev talcev in izrazil pričakovanje, da bo Coale pritiskal za izpustitev več zapornikov. Coale je že uspešno sodeloval pri izpustitvi pripornikov v Belorusiji.
.jpg)
Član pisarne za ohranjanje in objavljanje del ajatole Hameneija je dejal, da je bila vodstvena vloga vrhovnega voditelja v 12-dnevni vojni tako odločilna, da so jo celo svetovni študijski centri prepoznali kot enega glavnih dejavnikov neuspeha sovražnika.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Rusija pričakuje od ZDA potrditev veljavnosti sporazumov, doseženih na vrhu na Aljaski. Poudaril je, da je rešitev ukrajinskega konflikta nemogoča, dokler niso zagotovljeni ruski interesi in odpravljeni temeljni vzroki krize. Lavrov je tudi trdil, da so ZDA pred srečanjem Trumpa in Putina zagotovile Moskvi, da lahko poskrbijo, da ukrajinski predsednik Zelenski ne bo oviral doseganja miru, pri čemer naj bi se pojavile težave. Po Lavrovih besedah naj bi Bruselj in London poskušala prepričati Washington, da opusti politična in diplomatska prizadevanja za rešitev krize in se v celoti posveti vojaškemu pritisku na Rusijo.
Srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović je ostro obsodila nedavne napade na Srbe v Splitu in Zagrebu. Izrazila je ogorčenje nad tem, da Evropska unija molči o incidentih, ki se dogajajo v državi članici.
Medtem ko so republikanci iskali razlage za slabe rezultate stranke na nedavnih volitvah, se je predsednik Donald Trump posvetil drugim zadevam. Gostil je voditelje Srednje Azije na večerji v Beli hiši, kar kaže na to, da se kljub notranjim političnim izzivom posveča tudi zunanji politiki.
Kremelj je sporočil, da Rusija in Kitajska ne izvajata testiranj jedrskega orožja. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da ruski predsednik Vladimir Putin ni izdal nobenega ukaza za pripravo na ruske jedrske poskuse, vendar bo Moskva ohranila pariteto, če bo to storila katera koli druga država. Peskov je tudi spomnil, da je Putin večkrat izjavil, da je Rusija zavezana prepovedi jedrskih poskusov.
Srbski minister za kulturo Nikola Selaković je izjavil, da ga je januarja letos znanec opozoril, da bo "ena obveščevalna služba velike evropske države" poskušala preprečiti rušenje kompleksa Generalštaba. Selaković trdi, da se tuje službe borijo proti rušenju, ker ne želijo, da bi se Srbija zbližala z Združenimi državami Amerike.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da se Turčija pripravlja na pošiljanje montažnih hiš v Gazo. Poudaril je, da je hiter prenos nujne pomoči v Gazo izjemno pomemben.
Predsednik se je v nedeljo zvečer v nacionalnem nogometnem centru srečal z igralci, strokovnim štabom in uradniki nogometne zveze. Med obiskom se je predsednik za nekaj trenutkov pridružil igralcem pri igri z žogo.
Število voditeljev držav in vlad, ki so se udeležili četrtega vrha Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Evropske unije (EU) v Kolumbiji, je bilo nizko, saj se ga je udeležilo le devet voditeljev. To srečanje je potekalo v mestu Santa Marta.
Afganistanski zunanji minister pod talibansko vlado, Amir Khan Muttaqi, se je v telefonskem pogovoru z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Aragchijem pogovarjal o pogovorih med talibani in Pakistanom, ki naj bi potekali v Istanbulu.
Manfred Weber, vodja konservativne Evropske ljudske stranke (EPP), je izrazil podporo ideji, da bi se sirijski begunci vrnili v svojo domovino. Poudaril je, da bi tisti Sirijci, ki so sposobni prispevati k obnovi države, morali zapustiti Nemčijo in Evropo ter se vrniti v Sirijo.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost za srečanje z ameriškim senatorjem Marcom Rubiem. V intervjuju za RIA Novosti je Lavrov poudaril nujnost redne komunikacije z državnim sekretarjem Združenih držav Amerike.
Oborožena veja islamističnega gibanja Hamas je napovedala, da bo vrnila posmrtne ostanke izraelskega častnika Hadarja Goldina, ki je bil ubit leta 2014. Truplo so našli v predoru v mestu Rafa. Hamas je Rdečemu križu predal krsto s truplom, ki naj bi bil Goldin, vključena pa je bila tudi na seznam posmrtnih ostankov, ki naj bi jih vrnili Izraelu v okviru dogovora o premirju. Identiteto trupla je treba še potrditi.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro odgovoril na nedavne napade Združenih držav Amerike na kolumbijske čolne v Karibskem morju in Tihem oceanu, ki naj bi prevažali droge. Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa posvaril, naj »ne prebuja jaguarja«, s čimer je opozoril na morebitne posledice takšnih dejanj.
/2025/11/09/sipa-ap22995632-000003-69109de72d757208262550.jpg)
Hamas je predal Rdečemu križu truplo, za katerega trdi, da je truplo izraelskega vojaka Hadarja Goldina, ki je bil ubit leta 2014. Hamas je truplo predal v okviru dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, in sicer kot eno od trupel talcev, ki naj bi jih vrnili Izraelu.
Turški zunanji minister Hakan Fidan bo jutri obiskal ZDA, kjer se bo udeležil srečanj o regionalnih in dvostranskih vprašanjih. Predviden datum obiska je 10. november 2025.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je med obiskom Kolumbije, kjer poteka vrh med Evropsko unijo in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav, obljubil, da se bo boril proti naraščajoči trgovini z drogami v Evropi in Latinski Ameriki. Napovedal je ustanovitev regionalne akademije za usposabljanje preiskovalcev in carinikov.
V Bosni in Hercegovini je 30 let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma v ameriški vojaški bazi v Ohiu prisotno splošno nezadovoljstvo, čeprav je bil temeljni cilj sporazuma, zaustavitev vojne, dosežen. Eden od tvorcev sporazuma, Krešimir Zubak, poudarja, da se vojna nadaljuje s političnimi sredstvi, kljub doseženemu miru.
Dva kenijska aktivista, Bob Njagi in Nicholas Oyoo, sta bila po 39 dneh pripora v Ugandi izpuščena. Predsednik Yoweri Museveni ju je obtožil, da sta strokovnjaka za organiziranje izgredov in da sta delala z opozicijo, da bi ga odstavila na januarskih volitvah. Aktivista, ki sta bila v Ugandi na shodu predsedniškega protikandidata Bobija Wina, sta poročala o slabem ravnanju med priporom.
Kljub optimističnim napovedim ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Savdska Arabija ne bo normalizirala odnosov z Izraelom, dokler ne bo jasnega načrta za palestinsko državo. Savdski kronski princ Mohammed bin Salman je pred obiskom v Washingtonu ponovil, da je rešitev palestinskega vprašanja ključna za normalizacijo odnosov.
Senator Grigory Karasin je ostro obsodil izjave švedskega premierja Ulfa Kristerssona o Baltiškem morju, češ da pripadajo Švedski. Karasin meni, da Kristerssonova retorika spominja na nostalgijo po "pred-Petrovih časih".
Predsednik Republike Ciper Tufan Erhürman je azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Aliyevu poslal čestitko ob dnevu zmage Azerbajdžana.
Peru je izgnal kubanskega ambasadorja Carlosa Zamoro, potem ko so oblasti preiskovale njegove dejavnosti. Zamora naj bi bil po navedbah nekdanjih kubanskih obveščevalcev šolan vohun KGB. Izgon je povzročil napetosti v diplomatskih odnosih med Perujem in Kubo.